Glede na to, da je proces trajal toliko
časa, je dejansko težko zajeti celotno zadevo. V tem času sem se
veliko naučil, končni rezultat pa je presenetljivo dober. Zvok je
res vrhunski, bruma prajktično ni (v primerjavi z ppsh1 je ogromen
napredek). Strošek je bil kar precejšen, je pa res, da sem nabavil
še veliko dodatnega materiala (ki mi ga potem zdaj ni treba
kupovat).
a) zvok
Zadeva ima soliden overdrive, žal mu
pač kot analognemu efektu jaskost z zmanjševanjem gaina/drivea zelo
pada; zato je v začetku potem zelo opazen pok Dcja pri preklopu.
Glede zvoka drugače dejansko ni pritožb, efekt je solidno tih, tudi
pri največjem ojačanju ne daje od sebe nič hrupa, kot da bi bil
„tovarniški“
b) uporabnost
Ne vem, kako bo
efekt dolgoročno deloval, to bo pokazal čas (verjetno bi znali prit
na dan kakšni problematični loti ali poškodovane komponente.
Drugače pa je je efekt neuničljiv.
c) izdelava
Proces je trajal
res dolgo, verjetno kar ene pol leta, je pa res, da sem zdaj enoto
osvojil in posvojil, v procesu sem se veliko naučil. Načrtoval sem
zadevo prtecej preveč škrto s prostorom - in tudi preveč
natlačeno. Lampama sem dal precej preveč prostora, seveda pa ne
morem vedeti, koliko je lahko medsebojnih motenj. A če sklepam po
svojem compressorju za bas (kjer je lampa „v srcu“ vezij), to ni
tak problem - in bi lahko prihranil ogromno prostora, če bi
načrtoval ploščo sredi med lampama. Ali če bi dal lampi zadaj ven
(kot sem pač šele zdaj dobil idejo). Velik delež k gužvi prispeva
tudi „mode switch“, ki je bil dejansko čisto nepotrebna
komplikacija, popolnoma bi zadostoval TS bypass switch. Gneča žičk
ob lampah je neznosna! Problem zase je dolžina napeljave - zaradi
manj motenj sem jo skušal držati čimkrajšo, a je potem pač tako,
da je silno težko bilo delati. Za naprej so verjetno najboljša
rešitev konektorji – ali pa „solid“ žica, kjer se izdela vse
skupaj in potem vstavi. Ploščici – moji prvi za rabo – sta
uspeli kar lepo, edino po izdelavi ju nisem obrusil, kar je verjetno
povzročilo slabše prijemanje cina. Tega je bila kriva tudi prenizka
temperatura spajkalnika; mora kar imeti 300°C, za odspajkanje in
masivne komponente pa raje še več. Zato sem – ker je bil kontakt
spajkalnika s komponentami predolg – uničil verjetno kar nekaj
komponent in zadeva najprej ni delala. Za naprej velja, da raje malo
daljše nogice pustit kot pa cvret komponente. Problem zase je
napajalnik TT, ki je usmerjen – in je bila zato napetost na enoti
prenizka, morda je bilo celo zato noter „rožljanje“ diod. Za
prihodnje je vprašanje, če je sploh še smiselno naročati
napajalnike, raje ga naredim sam, po vzoru Moosepotamusovega za
Alembic, pa še napetost lahko reguliram (morda bi celo vgradil
ločeno regulacijo za heater in pa plato). Pri načrtovanju sem
včaish malo pretiraval, kot da bi načrtoval serijsko proizvodnjo
oz. imel malo problematičen workflow – v naprej velja pač najprej
naročit komponente, potem šele načrtovat notranjost in layout
plošče. Če povzamem, pa je izdelava lična in zelo privlačna,
sploh bakrene rešetke (še vključi).
Ni komentarjev:
Objavite komentar